Lani, 21.12.2024, sem začutila, da je čas, da predam zgodbo.

Da se osvetli pot Svečenici, ki se prebuja in vrača skozi ženske po vsem svetu.

Leta 2022, ko je prvič tako jasno nagovorila mene, da sem v zvezek zapisala: Vrnitev Svečenice, 33 zapisov, vsi bodo oštevilčeni, a si ne bodo sledili po vrtnem redu.

Tako močno me je takrat nagovorila, da je zelo velik kristal iz moje ogrlice padel na tla in obstal na tleh, na vrhu griča, ob cerkvici.

Takrat se je v meni prebudilo zavedanje, da s tem ko ta knjiga odhaja v svet, odhajajo v svet ključavnice in ključi v tempelj.

V tempelj, v katerem se svečenice zbiramo, prebujamo, nagovarjamo druga drugo. In ob izrečenih besedah, ob pristni prisotnosti spoznavamo, kdo mi v resnici smo. Kaj je tisto, zaradi česar smo prišle na ta planet in čemu namenjamo naše življenjsko poslanstvo?